1. leto – Božji otrok sem – Slovenski katehetski urad

1. leto – Božji otrok sem

Vsebina in namen prvega leta osnovošolske kateheze

Otroci so po svoji naravi zvedavi in radovedni, želijo odkrivati svet in življenje okrog sebe. Nekateri so pri tem bolj pogumni, drugi previdni in skrivnostni. S prihodom h katehezi vstopajo v nov svet. Za mnoge je to svet, poln drugačnih simbolov in nerazumljivega izražanja, zato naj katehet z veliko odprtostjo, ljubeznivostjo in preprostimi besedami pristopi k vsakemu otroku in njegovi družini. Pri katehezi naj ustvarja domače vzdušje, da se bodo vsi počutili sprejete in dragocene. To je predpogoj, da more katehet otroke spremljati na poti rasti v veri, kot za obdobje prvega triletja predvideva Slovenski katehetski načrt (SKN, 37–45).

Priporočamo, da konkretizacijo ciljev glede na namen SKN vsak katehet s pomočjo predlaganega gradiva (delovnega zvezka in priročnika) prilagodi otrokom konkretne skupine, ki je pred njim: upošteva naj okolje, iz katerega prihajajo, predhodno življenje vere, otrokove posebnosti, zanimanja, močne in šibke točke, značilnosti župnijskega občestva. Na podlagi naštetega naj pripravi letni katehetski načrt za določeno skupino, med izvajanjem katehez pa redno opravlja tudi sprotno ovrednotenje izvedenih srečanj. Če se zdi smiselno in potrebno, lahko posamezno vsebino vključi v dve zaporedni srečanji ali več. Vse to je namreč predpogoj, da kateheza ne bo le ena izmed otrokovih dejavnosti, temveč pomoč pri prvih korakih na poti oblikovanja osebnega odnosa z Bogom, ki se odpira tudi v širše občestvo. Poleg vestnega spremljanja otrok in načrtovanja srečanj pa naj katehet za svoje katehizirance vsak dan tudi moli in jih prinaša pred Gospoda.

V 1. letu naj katehet posebej spodbudi vzgojo vrednot, kot so spoštovanje, poslušanje, pozornost, sprejemanje, zahvaljevanje … Vsak otrok prinaša s seboj vzorce iz družine, ki se odražajo tudi v katehetskem procesu. Katehet naj bo v drži brezpogojnega sprejemanja pozoren na vsak stik otroka z njim ali drugimi in naj kaže Jezusov zgled srečevanja. Tako kot na oratoriju naj sprejme vlogo starša, učitelja, duhovnika in prijatelja, da se otrok čuti obdan z ljubeznijo, ki je odsev Božje ljubezni. Prostor srečevanja naj katehet uredi tako, da se otroci med seboj vidijo (polkrog). Smiselno je, da za vsako srečanje pripravi središče (različni simboli, vezani na tematiko srečanja …), ki otrokom pomaga k zbranosti. V prostoru naj bo tudi molitveni kotiček, kjer so na vidnem mestu križ ali druga sveta podoba, sveča, Sveto pismo.

V priročniku za kateheta je predlagan osnovni potek srečanja. Dodana je tudi kratka predstavitev tematike za lažjo pripravo in kot spodbuda za razmislek. Kjer je podanih več možnosti, je to ustrezno označeno. Katehet naj izbere tisto, ki po njegovi presoji najbolj odgovarja konkretni skupini otrok. Navedeni so tudi predlogi, kako otroke počasi vodimo k sodelovanju pri skupnem obhajanju svete maše. Namigi za starše pa so spodbuda, da v katehetski proces vstopi celotna družina. Če je le mogoče, vsaj nekajkrat letno pripravimo tudi kateheze za starše. Katehet naj jih sproti obvešča o dogajanju na srečanjih, posebej naj jih opozori na morebitno sodelovanje otrok pri sveti maši. V zavihku najdete nekaj dodatnih namigov in posnetke pesmi.