Vsebina in namen petega leta osnovnošolske kateheze
»Vsaka krajevna Cerkev je povabljena, da na kar najboljši način izvaja katehezo kot evangelizacijski izraz znotraj lastnega kulturnega in družbenega konteksta« (Pravilnik za katehezo 296). V duhu uresničevanja te spodbude in v skladu s cilji Slovenskega katehetskega načrta je nastalo tudi gradivo Prihajajo veliki junaki za peto leto osnovnošolske kateheze.
Vsebina se osredotoča na starozavezno besedilo odrešenja: vključuje pot izraelskega ljudstva od očaka Abrahama do prvih kraljev. Katehiziranec se sreča z velikimi svetopisemskimi osebami iz Stare zaveze. Pripovedi, razmisleki in naloge ga vodijo k spoznavanju njihove življenjske zgodbe, povsem človeške in nepopolne, a vendarle močno prepletene z zaupanjem Božjemu načrtu. Slednje spodbuja tudi vsakega posameznika h korakom vere in zaupanja na poti rasti osebnega odnosa z Bogom. Vsak lahko postane junak – po Božji zamisli! Kateheze v tem gradivu poleg naštetega predvidevajo, da se otrok spozna s Svetim pismom tudi z vidika nastanka, razvrstitve knjig in iskanja posameznih odlomkov.
Zastavljeni cilji upoštevajo, da otrok v obdobju petega leta osnovnošolske kateheze preide od intuicije k logiki, ločuje med časovnim in prostorskim redom, sposoben je strukturirati sedanjost z izrazi preteklosti in načrtovati svoje vedenje in napredovanje, da bi dosegel cilj v prihodnosti. Na spoznavnem področju je zavzet pri razreševanju različnih nalog in izzivov, pri čemer more najti več rešitev. Ponosen je, ko more prevzemati odgovornost, in zavzet za uresničevanje postavljenih ciljev, v katere je osebno vključen. Ima povečano sposobnost pomnjenja in ohranjanja, hkrati pa ponotranja različne vrednote in ideale, potrjene od odraslih, ki ga učijo in uvajajo v posamezne dejavnosti (Prijatelj, 67–73).
Vsebina vključuje šest sklopov starozaveznih zgodb, katerih nosilci so najprej očaki, nato pa celotno izraelsko ljudstvo. V želji, da bi poudarili »zapis« Božjih zapovedi v človekovo srce, še preden so te dobile »v skalo vklesano podobo«, se z njimi srečujemo v prepletenosti s posameznimi zgodbami. Katehet naj jih po svoji presoji vključuje v pripoved. Primerno je, da po tistih srečanjih, kjer so posebej poudarjene, na njihovo vsebino spominja napis (plakat) ali znamenje, ki ostaja v prostoru srečanja. Celota zapovedi in njihov pomen sta vključena v enoti 18 in 19, ki v središče postavljata dogodke ob gori Sinaj. Zadnji sklop srečanj prinaša vsebine, povezane z velikimi časi cerkvenega leta. Sledijo dodatki: prostor za vpisovanje gesla, ki ga skriva rubrika »Junak«, besedila pesmi, ki so predlagane za uporabo pri posameznih enotah, in molitveni obrazci.
Katehet naj svetopisemske zgodbe pripoveduje, katehizirance in njihove starše pa spodbuja, da jih doma še enkrat preberejo in se ob njih pogovorijo. Naloga v oranžnem krogu ob besedilu utrjuje seznanjanje z vsebino zgodbe. Rubriki »Piši, riši, živi« in besedilo v rubriki »Ali veš?« katehiziranca spodbujajo, da zgodbe svetopisemskih junakov prepoznava v svojem življenju. Katehet naj potrpežljivo odpira prostor za iskanje osebnega odnosa z Bogom. Junakov naj ne idealizira, pokaže pa naj njihovo vztrajno prizadevanje za iskanje Božjega načrta za njihovo življenje. Poudari naj njihovo neutrudnost in zaupanje Bogu. Pri spraševanju vesti naj otroke spodbuja k učenju molitvenega pogleda na dan (eksamen). Pomembno je, da pri tem prepoznavajo tako dobro kot slabo in oboje morejo tudi ubesediti ter izročiti Bogu. Poudarke občasno aktualizirata tudi »Špela« in »Jakob«, ki ju srečamo v uvodnih zgodbah, nato pa se pojavljata s kratkimi namigi.
S prepletanjem zgodbe, nauka in nalog želimo katehizirancu pokazati povezanost osebne zgodbe z Božjim načrtom, ki vodi v osebno srečanje z Bogom in življenje po njegovih zapovedih. Ob koncu katehetskega leta naj bi katehiziranci ne le znali našteti vseh deset Božjih zapovedi, temveč imeli tudi osnovno vedenje o pomenu zapovedi za njihovo življenje. Pri tem naj jih katehet spodbudi k rednemu obhajanju zakramenta svete spovedi in svete evharistije ter redni jutranji in večerni molitvi.
Rubrika »Junak« vabi k posebnemu izzivu, odkrivanju zaklada Svetega pisma. Predvideno je, da katehiziranec po vsakem srečanju odpre Sveto pismo (lahko tudi na spletu – glej Slovenski standardni prevod) in poišče zapisani citat. Odlomki niso vezani le na obravnavane zgodbe. Iskano besedo zapiše v geslo, ki se skriva na koncu delovnega zvezka (str. 126). Ob koncu leta geslo dopolnijo še z drugimi besedami (glej navodilo v delovnem zvezku), katehet pa nalogo lahko uporabi za sklepno veliko igro ali štafetne igre. Namen naloge je, da se v tem letu katehiziranci naučijo uporabe Svetega pisma tudi na povsem tehnični ravni, hkrati pa spoznavajo, da to ni knjiga, ki ostaja na polici, ampak je namenjena dnevnemu branju in je napisana prav za vsakega človeka. Če je le mogoče, naj katehet poskrbi, da bo v prostoru srečanja na voljo dovolj Svetih pisem – za vsakega katehiziranca eno. Svetopisemske zgodbe so povzete iz Jeruzalemske izdaje Svetega pisma (uradni prevod Katoliške Cerkve, Družina 2019), citati, ki se navezujejo na sklop »Junak«, pa so iz Slovenskega standardnega prevoda.
Vsebine, označene s simbolom »Družina«, so namenjene dejavnostim v družini. Katehet naj po svoji presoji spodbuja vključevanje celotne družine. Primerno je, da pripravi srečanja za starše v navezavi na obravnavane svetopisemske zgodbe, če je mogoče, pa tudi srečanje za celotno družino skupaj.
Priročnik je sestavljen iz namena in zgodovinskega okvira pred vsakim sklopom. Dodani so predlogi pesmi in navedek oznanila. Vsaka posamezna enota prinaša razmislek za kateheta, cilje, pripomočke in predlog poteka posameznega srečanja. Priporočamo, da slednje poteka 60 minut. Ponekod je predlagane vsebine več kot za čas enega srečanja. Nekaj namigov in dodatnega gradiva je na voljo tudi s pomočjo spletnih povezav/QR kod. Katehet naj presodi, kaj od predlaganega bo glede na konkretno skupino vključil v srečanje. Če se zdi primerno, lahko vsebino razporedi v dve srečanji. Izmed predlogov naj izbere tisto, v čemer se tudi sam kot katehet najbolj prepozna. Seveda naj ne izpušča svetopisemske zgodbe in poudarkov oznanila. V katehezo naj vključi čim več pričevanja o svoji poti osebnega srečanja z Bogom.
Peto leto osnovnošolske kateheze katehizirance vodi v zgodovino odrešenja s pomočjo starozaveznih zgodb, pri čemer naj katehet upošteva, da je bilo »potekanje odrešenjskega reda /stare zaveze/ naravnano predvsem na to, da bi pripravljalo, preroško naznanjalo in z različnimi podobami nakazovalo prihod Kristusa, vesoljnega Odrešenika, in prihod mesijanskega kraljestva. /…/ Bog, ki je navdihovalec in avtor knjig obeh zavez, je z modrostjo uredil tako, da se nova zaveza v stari skriva, stara pa v novi odkriva« (BR 15,16). Zato so pri nekaterih enotah dodani tudi namigi za povezavo s kristološkim vidikom posameznih zgodb.
