Dokumenti

Slovenska škofovska konferenca je statut Slovenskega katehetskega urada potrdila na 58. redni seji 14. februarja 2011 v Ljubljani.

Statut Slovenskega katehetskega urada (SKU)

I. Splošne določbe
1. člen
Slovenski katehetski urad (SKU) je delovno telo Slovenske škofovske konference (SŠK) za
področje kateheze. V okviru Slovenskega pastoralnega sveta (SPS) deluje na področju
oznanjevanja.

2. člen
Slovenski katehetski urad je pravna oseba cerkvenega in civilnega prava.

3. člen
Sedež SKU je na naslovu: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana.

4. člen
Žig je okrogle oblike z zunanjim premerom 38 mm. Na sredini žiga je šest šesterokotnikov ter
napis SKU. Ob robu žiga so vsak v svojem krogu razvrščeni napisi: v zunanjem krogu
Slovenska škofovska konferenca ter Conferentia Episcoporum Reipublicae Sloveniae; v
notranjem krogu pa Slovenski katehetski urad ter Officium Catecheticum Sloveniae.

II. Naloge

5. člen
Glavne naloge SKU so:

  1. skrbeti za usklajeno in poglobljeno katehezo v Cerkvi na Slovenskem po smernicah, ki
    veljajo za vesoljno Cerkev predvsem v skladu s Splošnim pravilnikom za katehezo
    (SPK);
  2. delovati v skladu s smernicami in pobudami SŠK in SPS za urejeno katehezo, versko
    vzgojo in izobraževanje na katehetskem področju;
  3. preučevati, preverjati in povezovati katehetsko delo v Cerkvi na Slovenskem ter
    predlagati SŠK, SPS in (nad)škofijskim katehetskim uradom splošne in konkretne
    pobude za prenovo katehetskega oznanjevanja;
  4. skrbeti za osnovno izobraževanje ter nenehno izpopolnjevanje katehetov in laiških
    teologov, katehistinj, drugih katehetskih delavcev in strokovnjakov;
  5. pripravljati ter izdajati katehetske načrte, učbenike, priročnike, strokovno literaturo,
    katehetske revije in druge katehetske pripomočke;
  6. sodelovati z (nad)škofijskimi katehetskimi uradi oziroma (nad)škofijskimi
    katehetskimi odbori in drugimi cerkvenimi ustanovami pri načrtovanju kateheze in
    verske vzgoje ter pomagati pri njihovem delovanju na strokovnem, kadrovskem,
    tehničnem in finančnem področju;
  7. sodelovati s podobnimi organizmi na domačem in mednarodnem področju;
  8. skrbeti za povezovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu na katehetskem področju;
  9. na javnih razpisih kandidirati za pridobitev sredstev za lastno dejavnost.

III. Članstvo in mandatna doba

6. člen
Članstvo SKU sestavljajo:

  • škof, ki ga imenuje SŠK, je predsednik SKU;
  • zastopnika ženske in moške redovne skupnosti (KORUS), ki sta člana po imenovanju;
  • člani po službi:1
    • predstavnik Slovenske oznanjevalne komisije (SOK),
    • voditelji (nad)škofijskih katehetskih uradov oziroma (nad)škofijskih
      katehetskih odborov,
    • vodja pisarne SKU,
    • zastopnik Katedre za oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v
      Ljubljani,
    • zastopnik Katehetsko pastoralne šole (KPŠ),
    • voditelj Skupnosti slovenskih katehistov in katehistinj (SSKK),
    • predstavnik Komisije za šolstvo (KŠ), ki zastopa stališča SŠK o verskem pouku
      v javnih šolah kot tudi o verski vzgoji v katoliških vrtcih, osnovnih in srednjih
      šolah ter vzgojnih domovih,
    • voditelji odborov za posamezna področja kateheze.

Mandatna doba članov SKU je pet let oziroma do prenehanja službe in imenovanja novih
članov.

7. člen
Člani SKU pred iztekom mandata lahko predlagajo nove člane. Nove člane na predlog
predstojnikov ustanov, ki jih člani zastopajo v SKU, oz. na predlog SKU imenuje SŠK.
IV. Delovanje

8. člen
Slovenski katehetski urad deluje kot tajništvo in v celotni sestavi.
Člani tajništva so:

  1. predsednik SKU,
  2. voditelji (nad)škofijskih katehetskih uradov,
  3. vodja pisarne SKU.

Tajništvo se sestaja vsaj pred vsako plenarno sejo ali najmanj trikrat na leto.
1 V besedilu statuta se uporablja moška slovnična oblika, vendar velja za predstavnike obeh spolov.

9. člen
Naloge predsednika SKU so:

  1. odgovarjati za delovanje SKU in stike s cerkvenimi in civilnimi ustanovami;
  2. zastopati SKU v SŠK;
  3. seznanja SKU s pobudami in sklepi SŠK, ki so pomembni za katehezo;
  4. podpisovati pogodbe v vrednosti nad 5.000,00 €, ki jih je odobrila SŠK.

10. člen
Naloge tajništva SKU so:

  1. v soglasju s SPS in SOK pripravljati pastoralno-katehetsko strategijo na medškofijski
    ravni, pri čemer si lahko izbere zunanje sodelavce;
  2. skrbeti za sprotno preverjanje dela SKU in izpolnjevanje sklepov ter povezovati delo
    odborov in referentov;
  3. koordinirati katehezo v Cerkvi na Slovenskem in pomagati pri izvajanju kateheze v
    posameznih (nad)škofijah;
  4. skrbeti za ustrezno gradivo, ki ga SKU potrebuje za načrtovanje, pri čemer se
    posvetuje s pristojnim odborom, ki deluje v SKU in/ali z zunanjimi sodelavci
    (strokovnjaki);
  5. zaupati posamezne katehetske, pedagoške in raziskovalne naloge drugim sodelavcem
    in ustanovam ter z njimi sklepati ustrezne pogodbe;
  6. voditi tajništvo SKU – delo tajnika opravlja eden izmed tajnikov (nad)škofijskih
    katehetskih uradov, ki se v tej vlogi vrstijo na dve leti po abecednem redu (nad)škofij:
    Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto.

11. člen
Naloge tajnika SKU so:

  1. pripravljati in odgovarjati za dnevni red sej, posvetovanj, študijskih dni in drugih dejavnosti;
  2. skrbeti za izvajanje sklepov SKU;
  3. SKU zastopati v SOK;
  4. podpisovati uradno dokumentacijo in pogodbe v vrednosti do 5.000,00 €, v skladu s 4. točko 9. člena tega statuta.

12. člen
Naloge vodje pisarne SKU so:

  1. skrbeti za povezavo z vodji pisarn (nad)škofijskih katehetskih uradov ter koordinirati delo z njimi;
  2. skrbeti za povezovanje in sodelovanje s SSKK;
  3. zbirati informacije in spremljati katehetsko dogajanje doma in po svetu ter se
    povezovati z mednarodnimi katehetskimi ustanovami;
  4. skrbeti za urejeno finančno poslovanje SKU in o tem vsaj enkrat na leto poročati na
    seji SKU ter poročila pošiljati nadzornemu odboru;
  5. pripravljati osnutke in predloge za nove projekte na katehetskem področju;
  6. sestavljati zapisnike in poročila ter jih podpisovati skupaj s tajnikom SKU;
  7. pošiljati zapisnike in druga poročila škofom, članom SKU in tajništvu SPS;
  8. odgovarjati za celotno pisarniško poslovanje;
  9. skrbeti za urejen arhiv SKU.

13. člen
V celotni sestavi se SKU srečuje vsaj dvakrat letno. Člani SKU so se dolžni udeleževati sej.
Če je član upravičeno zadržan, na sejo pošlje pooblaščenega zastopnika, ki ima posvetovalen
glas, nima pa pravice glasovanja.

14. člen
V SKU delujejo referati za:

  1. katehetsko načrtovanje in usposabljanje katehetov;
  2. katehezo posameznih razvojnih življenjskih obdobij (otroci, mladi in odrasli);
  3. kategorialno katehezo, ki vključuje osebe s posebnimi potrebami ter jezikovne in narodnostne manjšine;
  4. učbenike, katehetske pripomočke, medije ter izdajanje publikacij, trženje in tehnične zadeve.

Voditelji referatov so redni člani SKU

15. člen
Sklepi SKU so veljavni, če je na seji navzoča polovica članov. Sklepi, razen tistih, ki že po
svoji naravi zahtevajo odobritev SŠK, so veljavni, ko zanje glasuje večina prisotnih članov.
Sklepi se redno sprejemajo z glasovanjem.

16. člen
Sklepi, ki zadevajo strateške odločitve, pastoralna merila, katehetske načrte, učbenike in
priročnike, postanejo obvezni, ko jih predpišejo pristojni uradi Apostolskega sedeža ali ko jih
za območje škofovske konference odobri SŠK ali krajevni (nad)škof za svojo (nad)škofijo.

17. člen
Slovenski katehetski urad izdaja katehetske učbenike, pripomočke in drugo katehetsko
literaturo s pooblastilom SŠK.

18. člen
Slovenski katehetski urad o svojih izdajah odloča sporazumno z založniki, ki jih na razpisu
izbere po merilu najugodnejših ponudnikov. Za vsako izdajo in ponatis je potrebna pisna
pogodba.

19. člen
Vsi dohodki in premoženje SKU so v službi oznanjevanja. Delovanje SKU se financira iz
sredstev, pridobljenih na javnih razpisih, iz darov, donacij in drugih dohodkov.
Sredstva se zbirajo na posebnem kontu transakcijskega računa SŠK (ki je odprt pri Raiffeisen
bank št. 24200-9004477240).
Za redno tekoče poslovanje SKU se štirikrat letno nakažejo sredstva v obliki akontacije,
katere višina se določi glede na poslovanje SKU v preteklem letu. Ta sredstva se nakazujejo
na transakcijski račun SKU.

20. člen
Zaposleni dobivajo plačo po civilnopravnih predpisih z računa SKU, ostali sodelavci, ki sicer
delajo brezplačno, so upravičeni do povračila materialnih stroškov.

21. člen
Slovenski katehetski urad SPS-u pošlje letni načrt delovanja za naslednje leto in pričakuje
njegovo potrditev do konca maja istega leta.

22. člen
Nadzorni odbor SKU imenuje SŠK. SKU tajništvu SPS predloži predlog letnega finančnega
načrta za prihodnje leto do konca septembra tekočega leta. Finančni načrt odobri SŠK. Porabo
finančnih sredstev enkrat na leto pregleda nadzorni odbor SŠK.

V. Končne določbe

23. člen
Morebitne spore, ki jih SKU ne more rešiti sam, rešuje SŠK.

24. člen
V primeru, da SKU preneha delovati, vse pristojnosti, materialne pravice in dolžnosti SKU preidejo na SŠK.

25. člen
Statut začne veljati, ko ga sprejme SKU, odobri tajništvo SPS in potrdi SŠK. Enako velja za
spremembe in dopolnitve statuta.

Slovenska škofovska konferenca je statut Slovenskega katehetskega urada potrdila na 58.
redni seji 14. februarja 2011 v Ljubljani.

1 V besedilu statuta se uporablja moška slovnična oblika, vendar velja za predstavnike obeh spolov

Slovenski katehetski urad (SKU) je delovno telo Slovenske škofovske konference (SŠK) za področje kateheze. V okviru Slovenskega pastoralnega sveta (SPS) deluje na področju oznanjevanja.

Glavne naloge SKU so:

  1. skrbeti za usklajeno in poglobljeno katehezo v Cerkvi na Slovenskem po smernicah, ki veljajo za vesoljno Cerkev predvsem v skladu s Splošnim pravilnikom za katehezo (SPK);
  2. delovati v skladu s smernicami in pobudami SŠK in SPS za urejeno katehezo, versko vzgojo in izobraževanje na katehetskem področju;
  3. preučevati, preverjati in povezovati katehetsko delo v Cerkvi na Slovenskem ter predlagati SŠK, SPS in (nad)škofijskim katehetskim uradom splošne in konkretne pobude za prenovo katehetskega oznanjevanja;
  4. skrbeti za osnovno izobraževanje ter nenehno izpopolnjevanje katehetov in laiških teologov, katehistinj, drugih katehetskih delavcev in strokovnjakov;
  5. pripravljati ter izdajati katehetske načrte, učbenike, priročnike, strokovno literaturo, katehetske revije in druge katehetske pripomočke;
  6. sodelovati z (nad)škofijskimi katehetskimi uradi oziroma (nad)škofijskimi katehetskimi odbori in drugimi cerkvenimi ustanovami pri načrtovanju kateheze in verske vzgoje ter pomagati pri njihovem delovanju na strokovnem, kadrovskem, tehničnem in finančnem področju;
  7. sodelovati s podobnimi organizmi na domačem in mednarodnem področju;
  8. skrbeti za povezovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu na katehetskem področju;
  9. na javnih razpisih kandidirati za pridobitev sredstev za lastno dejavnost.

Članstvo SKU sestavljajo:

  • škof, ki ga imenuje SŠK, je predsednik SKU;
  • zastopnika ženske in moške redovne skupnosti (KORUS), ki sta člana po imenovanju;
  • člani po službi:
    • predstavnik Slovenske oznanjevalne komisije (SOK),
    • voditelji (nad)škofijskih katehetskih uradov oziroma (nad)škofijskih katehetskih odborov,
    • vodja pisarne SKU,
    • zastopnik Katedre za oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v  Ljubljani,
    • zastopnik Katehetsko pastoralne šole (KPŠ),
    • voditelj Skupnosti slovenskih katehistov in katehistinj (SSKK),
    • predstavnik Komisije za šolstvo (KŠ), ki zastopa stališča SŠK o verskem pouku v javnih šolah kot tudi o verski vzgoji v katoliških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter vzgojnih domovih,
    • voditelji odborov za posamezna področja kateheze.

Začetki

Slovenska kateheza se je po II. svetovni vojni znašla v težkem položaju. Po sklepu Sveta za izobraževanje in vzgojo Ljudske republike Slovenije z dne 19. januarja 1952 je bil verouk ukinjen v vseh šolah. Zakon je stopil v veljavo v drugem semestru šolskega leta 1951/52 (1. februarja 1952). Ljubljanski škof je v okrožnici 25. februarja 1952 duhovnike obvestil o ukinitvi verskega pouka v šoli[1] in priporočil, naj verskega pouka ne opustijo, ampak poučujejo o veri tako v nedeljo dopoldne pri pridigi kakor tudi popoldne pri krščanskem nauku, saj je to njihovo osnovno poslanstvo. Ko so pošli učbeniki za verouk, ki so bili tiskani pred vojno in med njo, so bili v veliki stiski, saj niso imeli učbenikov in drugih pripomočkov za poučevanje in vzgojo v veri. Kateheti so se znašli na različne načine: nekateri so se osredotočili na popoldanski nedeljski krščanski nauk, drugi so otroke začeli zbirati v cerkvah. Ker so bile bivalne razmere težke, so toliko bolj potrebovali ustrezne pripomočke. V posameznih škofijah so nastajali poskusni katekizmi, ki so jih ciklostilno razmnoževali, ko je bilo to mogoče.

Medškofijski katehetskih svet

Vodilni kateheti so ugotavljali, da je njihovo delo razdrobljeno in da posamič izgubljajo preveč moči za isto delo. Potreba po povezovanju in delitvi dela jih je združila. Ustanovili so medškofijsko komisijo, za katero pa v arhivu ne najdemo datuma ustanovitve. Iz nje se je razvil Medškofijski katehetski svet, ki je imel svojo ustanovno sejo 26. avgusta 1960 na Sveti gori pri Gorici[2]. Z ustanovitvijo so za enajst let prehiteli Kongregacijo za duhovščino, ki je šele leta 1971 izdala Splošni katehetski pravilnik.[3]

Na ustanovni seji so bili navzoči: Albert Metlikovec in Franc Godnič iz koprske škofije, Tone Smerkolj in Jože Bertoncelj iz ljubljanske škofije, Jože Vesenjak in Drago Oberžan iz mariborske škofije. Predsednik je postal generalni vikar ljubljanske škofije dr. Jože Pogačnik, tajnik pa Tone Smerkolj. Ko je bil leta 1963 J. Pogačnik imenovan za škofa, je vodenje prevzel T. Smerkolj. Na tej seji so ustanovili komisijo, katere člani so bili predstavniki vseh škofij, ki jih je imenoval škof. Prva naloga komisije je bil študij strokovnih knjig katehetskih strokovnjakov Jungmanna, Hofingerja in Fischerja. Tako se je začelo prizadevanje za izobraževanje katehetov.

Ker so se povezali samoiniciativo, je T. Smerkolj leta 1963 na škofe naslovil prošnjo, da bi za svoje delo dobili uradni dekret. Toda škof Pogačnik jim je 14. septembra 1963 odgovoril, naj nadaljujejo delo, ki ga imajo radi, in da zanj ne potrebujejo imenovanja.[4] Sekretar je na škofov dopis odgovoril 18. septembra 1963.[5] Poudaril je, da sprejema odločitev škofov in da se bo delovna skupina omejila na pripravo učbenikov. V dopisu je izrazil željo, da bi iz vseh prizadevanj nastal organ, ki bi po navodilih škofov urejal problematiko kateheze. Po mnenju sekretarja ime organa ni pomembno. Lahko bi se imenoval svet, center, odbor. Pomemben je predvsem mandat, ki naj ga podelijo škofje. Sekretar je bil presenečen nad negativnim odgovorom škofov, saj je bilo jasno, da bodo morali škofje po navodilih kongregacije prej ali slej ustanoviti tak center.

Šeste seje komisije, ki je potekala 25. septembra 1963 v Zagorju, sta se udeležila tudi dr. J. Pogačnik in A. Simčič. Na seji so obravnavali pripravo učbenika za osmi razred osnovne šole. Na koncu zapisnika je z roko pripisano: »Na sejo sta prišla dr. Pogačnik in delegat Simčič. Izrazila sta željo, da postane MKO (Medškofijski katehetski odbor) neke vrste slovenski katehetski center in da zanj dajeta vsa pooblastila, ki so za to potrebna. Delajte.«[6] Na tej seji so se dogovorili, da bodo na vsaki seji pisali zapisnik in da se komisija za pripravo učbenikov preimenuje v Medškofijski katehetski odbor. Toda v zapisniku naslednje seje 6. novembra 1963[7] najdemo zopet napis Medškofijski katehetski svet, v samem besedilu pa poimenovanje odbor. Tudi vabilo na naslednjo sejo uporablja izraz odbor.

Na seji 20. januarja 1965 so člani MKO zahtevali prenovo kateheze. Vsem škofom so zapisali: »Poudariti moramo, da naloga MKO ni samo priprava verskih knjig, ampak tudi celotna problematika modernizacije katehetskega nauka.«

Zanimivo je, da je bil odgovor škofa dr. Pogačnika zopet negativen.[8] Zahteval je, naj člani najprej izpolnijo svojo nalogo. Ni dovoljeval širitve nalog. Na seji 10. marca 1965 so vsem članom posredovali mnenje škofov. MKO naj svoje dejavnosti ne širi, dokler ne izpolni naloge, ki so mu jo zaupali ob ustanovitvi.

Kljub vsemu lahko zaznamo napredek. Prvo znamenje je bilo imenovanje referenta za katehezo v ljubljanski škofiji z nalogo, da dobi vsaka dekanija svojega referenta za katehezo. Drugo pozitivno znamenje je bil katehetski tečaj 24. in 25. avgusta 1965 v Ljubljani. Ob tej priložnosti je škof J. Pogačnik končno dovolil ustanovitev katehetskega centra: »Dobro bi bilo ustanoviti katehetski center. Katehetski center naj bo za vse slovenske škofije. Naj bo enoten in naj postavi strukturo. Najpomembnejše je, da za to delo najdemo človeka, ne samo čas in okvir.«[9]

Ime za ta katehetski organ ostaja še naprej nejasno. Včasih so pisali in govorili o svetu, drugič o odboru. Zato je T. Smerkolj 24. januarja 1966 pisal: »Dobro bi bilo, da bi se dogovorili, če bomo pisali svet ali odbor. Navodilo (direktiva) kongregacije pravi: ›Za ordinarije je to svet, za katehete je odbor. Ker pa je število katehetov večje kot število ordinarijev, bomo vedno pisali odbor. Mi se lahko preimenujemo tudi v svet. Dobro pa bi bilo uvesti enotno terminologijo.‹«[10]

Iz arhivskega materiala ni razvidno, kdo (škofje ali člani) in kdaj je preimenoval MKO v MKS. Nadškof J. Pogačnik je pismo 18. februarja 1966 naslovil »Smerkolj Tonetu, predsedujočemu MKS«.[11]

V arhivskem gradivu se v zapisniku seje št. 31 (15. junij 1966) MKO prvič uradno imenuje MKS. Tudi v tem zapisu ne najdemo nobene razlage, kdaj in zakaj je prišlo do tega preimenovanja.

Na isti seji so udeleženci prvič govorili o predlogu statuta MKS. Ni razvidno, kdo je pripravil osnutek. V zapisniku beremo: »Ker so se obveznosti razširile, je bilo potrebno znotraj MKS ustanoviti sekcije za pripravo učbenikov in izobraževanje katehistinj. On (nadškof) je povabil vse navzoče, da bi dokončali poslovnik (statut) in ga slovenskim škofom predložili v potrditev.«[12]

Tako je MKS uradno postal svetovalni organ slovenskih škofov. Prvi poslovnik je bil potrjen julija 1966.[13] V njem so značaj in naloge MKS opredeljene takole:

  1. Medškofijski katehetski svet (MKS) je slovenski katehetski center, ki so ga ustanovili slovenski škofje z namenom, da bodo sami spoznali katehetske potrebe in da bodo na te potrebe enotno odgovarjali z ustreznimi pastoralnimi ukrepi na celotnem slovenskem ozemlju.
  2. Slovenski škofje dajejo MKS naslednje naloge:
    1. študij celotne problematike katehetskega delovanja, predloge, spodbude, iniciative škofom za uspešno katehetsko delo;
    2. skrb za izobraževanje katehistov in katehistinj;
    3. skrb za pripravo vseh pripomočkov, ki so potrebni za enotno in uspešno katehezo v vseh slovenskih škofijah.[14]

Slovenski katehetski urad

Ta osnovna naloga je vse do danes ostala nespremenjena. Na seji 19. maja 1993 [15] so bili predstavljeni dvomi o primernosti poimenovanja. Člani so predlagali, da bi v svobodni Sloveniji MKS preimenovali v Slovenski katehetski svet (SKS). V svobodni državi se je v narodnih ustanovah lahko uporabljala beseda »slovenski«, kar v času komunizma ni bilo mogoče. Slovenska škofovska konferenca je preimenovanje dovolila 24. novembra 1993. Slovenski katehetski svet je bil nato 26. septembra 2005 preimenovan v Slovenski katehetski urad (SKU).

V vseh obdobjih se člani te vseslovenske katehetske ustanove povezujejo z drugimi narodnimi katehetskimi uradi in se udeležujejo različnih simpozijev, posvetov, na katerih predstavljajo svoje delovanje. Poimenovanje MKS je bilo tujim katehetskim ustanovam neznano in pogosto so spraševali, kaj pomeni beseda »svet«. Zato smo si člani MKS več let prizadevali za preimenovanje v SKU – narodni organ, ki povezuje delovanje vseh katehetov in skrbi za njihovo izobraževanje, pripravo veroučnih učbenikov ter izdajo katehetske revije Naša kateheza.

SKU je bil in še vedno ostaja v službi katehetov in kateheze. Odgovorni so skrbno razbirali znamenja časa in nanje odgovarjali s spodbudami, novimi učbeniki ter skrbeli za izobraževanje katehetov, posebej za pripravo katehetskih tečajev, danes simpozijev. Današnji čas je še bolj kompleksen in zahteven, kot je bil pred petdesetimi leti, zato zahteva še več študija in razmišljanja o znamenjih časa.

Pripravila: dr. Marija Sraka

[1] Okrožnica škofijskega ordinariata ljubljanske škofije 3 (1952) 1, tč. 4.

[2] Zapisnik ustanovne seje MKS, Sveta gora pri Gorici, 26. 8. 1960, arhiv MKS, mapa 1960.

[3] Kongregacija za duhovščino, Splošni katehetski pravilnik, izdala in založila Medškofijski katehetski svet in Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1972.

[4] Pogačnik J., Pismo, Ljubljana 14. 9. 1963, arhiv MKS, mapa 1963–1965.

[5] Smerkolj T., Pismo škofom, Zagorje ob Savi, 18. 9. 1963, arhiv MKS, mapa 1963–1965.

[6] Zapisnik seje komisije, Zagorje ob Savi, 25. 9. 1963, arhiv MKS, mapa 1963–1965.

[7] Zapisnik seje SKS, 6. 11. 1963, arhiv MKS, mapa 1963–1965.

[8] Pogačnik J., Pismo, Ljubljana, 7. 2. 1965, arhiv MKS, mapa 1963–1965.

[9] Arhiv MKS, mapa 1963–1965.

[10] Smerkolj T. Pismo, Zagorje ob Savi, 24. 1. 1966, arhiv MKS 1966.

[11] Pogačnik J., Pismo, Ljubljana, 18. 2. 1966, arhiv MKS, mapa 1966, št. 14.

[12] Zapisnik seje MKS, 15. 6. 1966, arhiv MKS, mapa 1966, št. 31.

[13] Poslovnik Medškofijskega katehetskega sveta, julij 1966, arhiv MKS.

[14] Poslovnik MKS, julij 1966, arhiv MKS 1966, 1.

[15] Zapisnik seje MKS, Ljubljana 19. 5. 1993, arhiv MKS, mapa 1993.

Povezane vsebine

Ni najdenih rezultatov.