Tako Slovenski katehetski načrt (SKN) kot Pravilnik za katehezo (PK) pojmujeta družino kot osnovno celico družbe, od katere je v veliki meri odvisna prihodnost ljudi, človeške in cerkvene skupnosti. “Če je družina naraven prostor, v katerem je mogoče vero preprosto in spontano živeti, je sama že oznanilo vere. (PK 227) V družini se gradi uvajanje v krščansko življenje, prebuja čut za Boga in molitev, začenja vzgoja moralne vesti in oblikuje človeška ljubezen v krščanskem smislu. (PK 227) Da bi se navedeno lahko kar najbolj uresničevalo tudi v sodobnem času, je katehet povabljen, da išče vstopna mesta za katehezo družin znotraj župnijskega občestva, hkrati pa starše spodbuja in jim spremlja pri njihovih korakih gradnje osebnega odnosa z Bogom, posebej če so ti še negotovi ali povsem na začetku poti.
Kateheza v družini, kateheza z družino in kateheza družin
Kateheza v družini zajema temeljno krščansko vzgojo v družini, ki “bolj pričuje kot poučuje”. Njena naloga je, da vsem družinskim članom, predvsem zakoncem in stašem, “omogoča odkriti tisti Božji dar, ki jih ga posreduje zakrament svetega zakona”. Družina je “naraven prostor, v katerem je mogoče vero preprosto in spontano živeti”. (PK 227-228)
Kateheza z družino uresničuje poslanstvo Cerkve, da oznanja evangelij družini. “Krščanska skupnost je družina družin in je tako Božja družina.” Občestvo družin in družina sama si nudita medsebojno oporo. V današnjem času je kateheza z družinami prežeta s kerigmo, saj “mora pred družinami in v njihovi sredi vedno znova oznanjati prvo oznanilo, /…/ ki mora biti v središču evangelizacije”. PK v “dinamičnosti misijonarskega spreobračanja” poudarja pomen konkretnega oznanila, ki ni niti teoretično niti odmaknjeno od osebnih problemov. Občestvo družini pomaga pri oblikovanju jasne zavesti o lastni identiteti in poklicanosti, podpira jo v vlogi posredovanja življenja, pomaga pri izvrševanju osnovne vzgojne naloge in spodbuja pristno družinsko duhovnost. (PK 230)
Kateheza družine – družina oznanja evangelij. Ta vidik poudarja, da družina temelji na zakramentu svetega zakona, zato je domača Cerkev, ki ima svojo misijonsko razsežnost oziroma sodeleži pri misijonskem evangeljskem poslanstvu Cerkve. “Družina je poklicana, da po naravnem služenju z vzgojo otrok sodeluje pri oblikovanju krščanskega občestva in v družbi pričuje za evangelij.” (PK 231)
