Teden vzgoje, ki ga Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) pripravlja v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom (SKU), nosi naslov Pedagogi upanja, romarji upanja. Je pravzaprav logično nadaljevanje lanskega, kjer smo se posvetili molitveni pripravi na vstop v jubilejno sveto leto 2025. Večji del svetega leta pade pod preteklo šolsko leto. Za novo, 2025/2026, tako lahko rečemo, da bomo v njem deloma še sejali, deloma pa že želi sadove tega svetega leta.
Papež Frančišek je na božični večer v Vatikanu odprl svetoletna vrata in temu je sledilo odprtje mnogih svetoletnih cerkva po vsem svetu. Papež pa je štirim »klasičnim« svetim vratom v Rimu dodal še ena, prav posebna, svetoletna vrata v zaporu Rebibbia v Rimu. Ob tem je dejal: »Na široko odpreti vrata je lepa gesta, a pomembnejši je pomen tega: odpreti srce.« Nato je nadaljeval: »Odprta srca. To je tisto, kar počne bratstvo. Zaprta in otrdela srca ne pomagajo živeti. In zato imamo milost jubileja, ki vrata srca odpira za upanje. Upanje nikoli ne razočara!« Tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu se pojavljajo vrata, ki so posebna. Vrata šole, vrata učilnice, zbornice, zakaj ne tudi jedilnice kot prostora srečevanja. Vrata domov otrok in mladih, skozi katera včasih ne smemo vstopiti, spet drugič tja težko prodremo. Vrata domov pedagoških delavcev in drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, vrata, ki sprejemajo na eni strani obup, težo vzgojno-izobraževalnega procesa in vse lepote, ki jih to delo prinaša. Verjamem, da smo preko jubilejnega svetega leta stopili kot romarji upanja v različna romarska središča, marsikdo tudi skozi svetoletna vrata v Rimu. A kot je dejal papež Frančišek, so pomembnejša odprta srca. Milost jubileja odpira vrata srca za upanje. In če bomo na široko odprli vrata srca, potem se bo spremenilo, tako verjamemo in upamo, tudi vse tisto, kar se skriva za vrati učilnice, zbornice, jedilnice, domov otrok in mladih, pedagoških delavcev in še bi lahko naštevali.
Pedagogi smo sami po sebi romarji upanja. V upanju sejemo, vzgajamo, se trudimo … Kot je napisal celjski škof Maksimilijan v svojem prispevku, mora postajati pedagog bolj kot prinašalec znanja pričevalec upanja. Naj k temu prispeva tudi letošnje gradivo, ki so ga pripravili pisci iz celjske območne skupnosti DKPS, njihov škof Maksimilijan in SKU. Prinaša konkretne izkušnje in sadove svetega leta.
Pripravili smo tudi prošnje, ki zajemajo vse vpletene v vzgojo in izobraževanje, po drugi strani pa so povezane s svetim letom.
Na začetku sta še blagoslov šolskih torb in šolskega leta ter molitev v jubilejnem letu, ki ju lahko prav tako vključite v bogoslužje.
»Odprta srca. To je tisto, kar počne bratstvo.« Odprimo vrata naših prostorov vzgojno-izobraževalnih ustanov z odprtim srcem in pedagogi upanja bodimo romarji upanja.
Matevž Vidmar, koordinator Tedna vzgoje
Prilagamo gradivo letošnjega tedna vzgoje
