Beseda »kateheza« izvira iz grške besede katechein, kar pomeni »odmevati«, pa tudi »uvajati«, »poučevati« (razlagati). Njen dvojni namen je »začetno stopnjo vere […] privesti do zrelosti in s poglobljenim ter načrtnejšim poznanjem osebe Jezusa Kristusa […] oblikovati pravega Kristusovega učenca« (OK 19). Ko danes govorimo o katehezi, se zavedamo, da ne gre le za verski pouk in za osnovno krščansko vzgojo v družini. Temeljne značilnosti kateheze so (SPK 67): kateheza je celovita in načrtna vzgoja v veri; to celovito oblikovanje je vaja v vsem krščanskem življenju, zato je kateheza bistveno oblikovanje, osredinjeno na jedro krščanskega izkustva, na gotovost vere in evangelij.

Osnovni namen kateheze je, da bo kristjan (krščen v odrasli ali otroški dobi) v zavesti svoje osnovne življenjske odločitve iskanja in življenja po Božji volji zorel do »popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove polnosti« (Ef 4,13). Te polnosti pa ne živi izolirano v eni dimenziji odnosa med seboj in Bogom, temveč v spektru odnosov med njim in Bogom ter občestvom vernih – Cerkvijo in stvarstvom (SPK 78–89).

Več o katehezi, njenem namenu, smernicah in ciljih za posamezna življenjska obdobja lahko preberete v Slovenskem katehetskem načrtu.